Vsi prispevki
5 trendov na področju upravljanja dobavne verige, ki jih je vredno spremljati v letu 2026
5 trendov na področju upravljanja dobavne verige, ki jih je vredno spremljati v letu 2026
Negotovost v dobavni verigi se tudi leta 2026 ne bo umaknila, vendar so podjetja po letu velikih sprememb – zlasti v svetovni trgovini – v boljšem položaju za soočanje z izzivi, ki jih čakajo.
Strokovnjaki so za Supply Chain Dive povedali, da so se trgovci na drobno in proizvajalci, ki so bili leta 2025 prisiljeni ukrepati predvsem zaradi carin in novih regulativnih okvirov, prilagodili, s čimer so utrli pot za večje in drznejše korake v letošnjem letu .
»Mislim, da je bilo veliko čakanja in opazovanja, a zdi se, da se to končuje. Vidim, da so podjetja spet pripravljena na spremembe,« je dejal Dustin Burke, sopredsednik oddelka za proizvodnjo in dobavno verigo pri Boston Consulting Group.
Vendar pa pripravljenost še ne pomeni, da podjetja v naslednjih 12 mesecih ne bodo naletela na težave. Razmere v svetovni trgovini se še naprej spreminjajo, gospodarska situacija ostaja negotova, logistični izzivi pa se še naprej širijo.
»Zmagovalci leta 2026 bodo tisti, ki se zavedajo, da se pojavljajo ključni odločitveni in prelomni trenutki, jih pravočasno prepoznajo ter jih znajo pretvoriti v ukrepe za hitro preoblikovanje svojega poslovanja,« je dejal Per Hong, globalni vodja Kearney Foresight in partner v Kearneyjevi praksi za strateško poslovanje in uspešnost.
Glede na to, da se je v letošnjem letu že okrepilo geopolitično nemirje, so v nadaljevanju navedeni ključni trendi in tveganja, s katerimi se bodo vodje dobavnih verig verjetno soočili v letu 2026.
1. Geopolitična tveganja bodo spodbudila razdrobljenost in diverzifikacijo
Široko zastavljen carinski režim ameriškega predsednika Donalda Trumpa bo tudi v letu 2026 še naprej predstavljal izziv za dobavne verige. Čeprav bi lahko pričakovana odločitev Vrhovnega sodišča glede Trumpove pristojnosti za uvedbo carin omajala sedanji red, je Bela hiša uvedla številne sektorske carine, druge pa utrdila prek različnih trgovinskih sporazumov.
»Še naprej bomo priča določeni nestabilnosti in tveganjem, povezanim s tarifnimi strukturami, kar vpliva na to, kako podjetja pristopajo k trgovanju, in lahko ovira načrtovanje bolj strukturnih in dolgoročnih sprememb v dobavnih verigah,«je pojasnil Burke.
Glede na to nenehno nestabilnost se bodo podjetja po mnenju več strokovnjakov, s katerimi se je posvetoval Supply Chain Dive, še naprej zanašala na kratkoročnejše ukrepe za ublažitev posledic sprememb tarif .
»Zame je smiselneje načrtovati v šestmesečnih obdobjih, saj ljudje spreminjajo mnenje,« je dejal Suketu Gandhi, partner in globalni vodja strateških operacij in uspešnosti v podjetju Kearney. »Zdi se, da vodje spreminjajo mnenje vsak dan. Tako ne morem voditi svojega podjetja.«
Ena od taktik, ki so jo podjetja uporabila leta 2025, je bila pospešitev pošiljk še pred uveljavitvijo carin, da bi ohranila zadostne zaloge. Čeprav pristanišča, kot je Los Angeles, letos pričakujejo upad obsega v primerjavi z nekaterimi vrhovi, ki so bili posledica tega pospeška leta 2025, se večjega upada ne pričakuje.
»Mislim, da se bo leta 2026 razmere normalizirale in da se bomo morda vrnili k bolj običajnim tokovom zalog,« je dejal Jess Dankert, podpredsednik za dobavno verigo pri Združenju vodilnih v maloprodajni industriji.
Poleg carin se morajo podjetja spoprijemati tudi z nenehno spreminjajočimi se geopolitičnimi tveganji, še zlasti ker Trumpova administracija za uresničevanje svojih mednarodnih ambicij uporablja vse bolj agresivne taktike.
Po mnenju Honga bo pregled Sporazuma med Združenimi državami, Mehiko in Kanado, ki je predviden za to poletje, ključen preobrat za dobavne verige vseh treh držav. Dodal je, da bodo revidirani sporazum in drugi razdrobljeni trgovinski sporazumi po svetu še dodatno razdroblili svetovno gospodarstvo.
»Podjetja in države ne bodo več delovala v okviru velikega trgovinskega bloka, temveč v okviru podsklopov ali dvostranskih sporazumov, kar na splošno pomeni večjo zapletenost za podjetja,« je pojasnil Hong .
V tem kontekstu bodo podjetja ponovno ocenila svoje odnose z dobavitelji, njihovo sposobnost preživetja in preglednost v svojih mrežah, medtem ko se bodo druga osredotočila na nadaljnjo diverzifikacijo ali regionalizacijo svojih dobavnih verig, menijo strokovnjaki.
2. Gospodarske pretrese bodo postavile dobavne verige na preizkušnjo
Potrošnja potrošnikov je v letu 2025 ostala stabilna, vendar naj bi se letos upočasnila, saj skrbi glede finančne dostopnosti in slabše razmere na trgu dela pritiskajo na denarnice potrošnikov, kot navaja poročilo agencije Moody’s, objavljeno decembra.
Po mnenju Burka bo nenehen pritisk na potrošnike leta 2026 preizkusil dobavne verige na področju načrtovanja in oblikovanja cen, tako za trgovce na drobno in proizvajalce potrošniškega blaga kot tudi za predhodne sektorje, kot sta embalaža in kemikalije.
Po mnenju Ricka Jordona, višjega direktorja in sovodje oddelka za poslovno preobrazbo pri podjetju FTI Consulting v ZDA, naj bi upočasnjeno gibanje na nepremičninskem trgu tudi v letu 2026 še naprej vplivalo na dobavne verige. Poleg vpliva na surovine, kot je les, manj hiš v gradnji pomeni tudi manjše povpraševanje po pohištvu, umivalnikih in drugih gospodinjskih izdelkih, kar bo vplivalo na proizvajalce teh izdelkov.
Po mnenju Honga bi podjetja lahko občutila tudi posledice slabšanja finančnega stanja svojih dobaviteljev, saj se splošna zadolženost še naprej povečuje.
»Ne gre toliko za enkratno dolžniško krizo, temveč bolj za to, kako upravljam svojo splošno sposobnost preživetja,« je dejal Hong in podjetja spodbudil, naj svoje dobavitelje podvržejo stresnim testom glede tveganj refinanciranja, na podlagi plačilnih pogojev na novo oblikujejo strategije zalog ter razširijo svoje poslovanje zunaj ranljivih logističnih koridorjev.
3. Optimizacija stroškov bo ključna prednostna naloga
Glede na vztrajno negotovost, ki jo povzročajo nihanja trgovinskih in gospodarskih dejavnikov, se po mnenju strokovnjakov v letu 2026 pričakuje dvig stroškov, kar bo podjetja prisililo, da v svojih dobavnih verigah bolj kot običajno dajo prednost optimizaciji stroškov.
Burke na primer napoveduje, da bodo številna podjetja optimizirala svoje globalne proizvodne in distribucijske mreže, da bi nadomestila nezadostno izkoriščene zmogljivosti, ki niso več stroškovno konkurenčne. To bi lahko privedlo do ukrepov, kot so zaprtje obratov in konsolidacija distribucijskih mrež.
Po mnenju Matta Stekiera, direktorja pri podjetju Plante Moran, se bodo podjetja v distribucijskem sektorju morda začela bolj zanimati tudi za pregled geografskega obsega svojih omrežij ter za prevozne stroške, saj se cene nenehno spreminjajo.
»Stroški prevoza so podobni avtomobilskemu zavarovanju: vsaki dve leti bi morali primerjati ponudbe, saj boste sicer verjetno plačevali več, kot bi bilo potrebno,« je dejal Stekier.
Prilagodljivost prevoznih sredstev bo tudi v prihodnjem letu ključno orodje za ohranjanje odpornosti dobavne verige, je v članku, objavljenem novembra, zapisal Mike Short, predsednik oddelka za globalni prevoz pri podjetju C.H. Robinson Worldwide.
»Pripravljeni morate biti na prehod med pomorskim, zračnim in drugimi načini prevoza, vključno z raziskovanjem kombinacij pomorskega in zračnega prevoza ter strategij združevanja LCL-tovora, ko se spreminjajo razmere na trgu,« je zapisal Short.
4. Navdušenje nad umetno inteligenco se bo umirilo
Vse panoge še naprej sledijo obetom umetne inteligence, vendar bo leto 2026 verjetno pomenilo prelomnico za prihodnost te tehnologije v dobavni verigi. Strokovnjaki menijo, da številna podjetja še niso dosegla takojšnjega in obsežnega učinka, ki so ga pričakovala od svojih naložb v umetno inteligenco, zaradi česar vodstveni kadri prilagajajo časovne okvire in pričakovanja.
»Opazimo, da se dobavne verige postopoma bolj samoregulirajo, saj umetna inteligenca napoveduje motnje, optimizira tokove in, upajmo, avtomatizira načrtovanje,« je dejal Abe Eshkenazi, izvršni direktor Združenja za upravljanje dobavnih verig, in dodal:»Žal pa kljub znatnim vlaganjem v umetno inteligenco donosnost naložb še ni zadovoljiva.«
Po mnenju Gandhija prilagajanje pričakovanj podjetij ne bo odvrnilo od nadaljnjega eksperimentiranja in spodbujanja uvajanja umetne inteligence v svoje poslovanje; kot ključna dejavnika navaja zmanjšanje stroškov, ki ga prinaša ta tehnologija, ter hiter tempo inovacij v tem sektorju.
Burke je poudaril, da se umetna inteligenca na podlagi agentov uveljavlja kot posebej privlačna tehnologija v sektorju dobavne verige, saj se uporablja pri načrtovanju povpraševanja, napovedovanju in sprejemanju odločitev.
Medtem se generativna umetna inteligenca širi tudi v sektorju dobavne verige, saj jo po podatkih iz poročila podjetja West Monroe v določeni meri uporablja 91 % srednje velikih proizvajalcev.
Vendar pa so dobavne verige še vedno v začetnih fazah uvajanja teh orodij in uresničevanja njihovih potencialnih prednosti.
»Operativni model, na katerem temelji dobavna veriga, se ne razvija niti približno tako hitro kot tehnologija, in to bo pripeljalo do prelomnega trenutka,« je opozoril Hong.
Po poročilu podjetja West Monroe se bodo podjetja do leta 2026 osredotočila na odgovorno širjenje uporabe umetne inteligence ter na vzpostavljanje podatkovnih baz, usposabljanje zaposlenih in oblikovanje okvirov upravljanja, ki so potrebni za prehod od poskusov k merljivim rezultatom v večjem obsegu.
5. Podjetja se bodo soočila z izzivi na področju kadrov v dobavni verigi
Od proizvodnih linij do sejnih sob bo delovna sila v dobavni verigi v letu 2026 še naprej doživljala globoke spremembe, saj se bodo podjetja spopadala s staranjem vodstvenega kadra, pomanjkanjem delovne sile in potrebo po pridobivanju novih znanj in veščin.
Po mnenju Honga nenehne naložbe v umetno inteligenco in avtomatizacijo, skupaj z omejitvami pri zaposlovanju, ki izhajajo iz predpisov o priseljevanju, povzročajo znatne razlike v razpoložljivosti delovne sile, stroških in produktivnosti, kar bo leta 2026 predstavljalo temeljni izziv za dobavne verige.
»Za vodje dobavne verige delovna sila ni več stabilen dejavnik,« je dejal.»Gre za resnično strateško omejitev.«
Glede na te izzive na področju delovne sile podjetja poskušajo svoje procese čim bolj poenostaviti in v to namenjajo vse več sredstev za avtomatizacijo sistemov, je poudaril Stekier.
Podjetja bodo še naprej dajala prednost razvoju in ohranjanju kadrov ter usposabljanju zaposlenih za optimizacijo proizvodnje ob uporabi novih tehnologij, kot je umetna inteligenca. Vendar pa ostaja izziv najti delavce s strokovnim znanjem na področju umetne inteligence in jim zagotoviti ustrezno usposabljanje.
»Imate zelo zmogljive sisteme, vendar kadri ne razumejo, ne razmišljajo kritično in ne rešujejo problemov na podlagi podatkov, ki prihajajo in odhajajo,« je zaključil Eshkenazi.»Zavzemamo se za to, da naj bodo naložbe v kadre sorazmerne z naložbami v tehnologijo.«
