Španski vlagatelji so od začetka vojne z Iranom podvojili svoje naložbe v naftni in plinski sektor

Španski vlagatelji so od začetka vojne z Iranom podvojili svoje naložbe v naftni in plinski sektor. Kljub negotovosti na trgih ni prišlo do panike, temveč se je povečalo zanimanje za izkoriščanje priložnosti v energetskem sektorju, zlasti pri surovinah, kot sta surova nafta in zemeljski plin.

Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila močno povečanje zanimanja španskih vlagateljev za nafto, plin in druge surovine. Posredniki ugotavljajo, da kljub nervoznosti ni prišlo do panike ali vdaje, naložbe v ta sredstva pa so se celo podvojile. Trgovanje s surovinami se je znatno povečalo, in sicer tako po obsegu kot po višini vloženega kapitala.

Zanimanje za energetske ETF-je je bilo še posebej veliko, predvsem med izkušenejšimi vlagatelji, čeprav finančne institucije opozarjajo na njihovo zapletenost in tveganja, saj mnogi delujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cene se lahko razlikujejo od dejanske tržne cene. Kljub temu je več najbolj trgovanih produktov povezanih z nafto in plinom, kar odraža oportunistično strategijo glede na geopolitično situacijo.

Nafta je postala najbolj iskano premoženje, kar je posledica pričakovanj glede rasti cen in velike nestabilnosti. Poleg tega vzbuja zaskrbljenost tudi zemeljski plin zaradi rastočih cen in morebitnih težav z oskrbo, zlasti v Evropi, ki je prizadeta bolj kot Združene države Amerike. Na splošno energetska kriza spodbuja naložbeno dejavnost in izpostavlja ranljivost Evrope v zvezi s temi viri.

Manuel Velázquez, partner v skupini ERA, spremlja svetovne cene, da bi za podjetja v skupini ERA upravljal s profitnimi maržami, in že več tednov doživlja napete trenutke zaradi vpliva, ki bi ga lahko imelo zviševanje cen goriva ali plina na različne panoge.»Pri plinuopažamo cenovne scenarije, ki bi lahko bili zaskrbljujoči,« priznava, saj bodo cene v najboljšem primeru ostale nad 40 evrov na MWh, kar je za 20 % višje od ravni pred vojno. Qatar Energy je že potrdil, da bo za obnovo proizvodnje v obratu Ras Laffan, ki je predstavljal 17 % njihove proizvodne zmogljivosti in pokrival 3 % svetovnega povpraševanja po LNG (utekočinjenem zemeljskem plinu), potrebnih od treh do pet let, pojasnjuje strokovnjak, ki kot najbolj prizadeto državo izpostavlja Italijo. Ta se po izbruhu vojne v Ukrajini ni dovolj pripravila, kot je to storila Španija, da bi zmanjšala svojo odvisnost od tujih virov.

»Sedanja cenovna kriza«vpliva na Evropo veliko bolj – saj je plin šestkrat dražji – kot na ZDA, kar odraža našo geostrateško šibkost na področju energetike,« zaključi Manuel.

Kliknite na sliko, da preberete celoten članek v reviji »Dinero e Inversión«.