Od navidezne stabilnosti do obvladovanja tveganj: kaj morajo podjetja iz sektorjev energetike in prometa spoznati pred letom 2026





Fernando Vázquez, svetovalni partner v skupini ERA
V zadnjih letih je le malo panog pritegnilo toliko pozornosti podjetij kot energetika in promet. Po vrsti pretresov, ki so na preizkušnjo postavili proračune, dobavne verige in poslovne modele, je leto 2025 prineslo občutek delne olajšave. Cene so se v nekaterih primerih umirile, ekstremna nestabilnost pa je zdaj za nami. Vendar bi bilo napaka, če bi ta scenarij razlagali kot vrnitev k normalnosti.
Če pogledamo v leto 2026, pravi izziv ne leži toliko v višini cen, kot v zapletenosti, ki jih obdaja. Energetika in promet ostajata ključni področji, ne le zaradi njunega vpliva na končni poslovni izid, ampak tudi zaradi njune sposobnosti, da povečata operativna, finančna in strateška tveganja.

V energetskem sektorju je Evropa očitno že prešla najbolj kritično fazo krize iz leta 2022. Cene električne energije in plina so se znižale z najvišjih vrednosti in kažejo na večjo stabilnost v povprečju. Vendar ostajajo znatno višje kot pred krizo in predvsem višje kot v drugih regijah, na primer v Združenih državah Amerike. Ta razlika predstavlja strukturno slabost za evropsko industrijo v izredno konkurenčnem globalnem okolju.
K temu se dodaja še temeljita sprememba v strukturi energetskega mixa. Vedno večji delež obnovljivih virov energije, ki že zdaj predstavljajo približno polovico proizvodnje električne energije v Evropi, je zmanjšal odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa povzročil večjo nestabilnost cen. Energija je danes čistejša, a tudi težje predvidljiva, kar otežuje načrtovanje proračuna in obvladovanje tveganj.
V prometu in logistiki leto 2025 ni bilo toliko leto nenadnih cenovnih sprememb, temveč bolj vaja v prilagajanju tržnim razmeram. V cestnem prometu je relativno stabilnost spremljalo napovedovanje zmernih zvišanj cen za leto 2026, ki jih poganjajo predvsem inflacija plač in višji stroški vzdrževanja. Gorivo se še naprej obravnava kot ločen dodatek, kar povzroča dodatno negotovost.
Pomorski promet je za seboj pustil izjemne vrhunce preteklih let, saj so se cene znatno znižale, čeprav nestabilnost ostaja stalnica. K temu scenariju prispeva tudi porast „nearshoringa“ (premestitev dela proizvodnje in nabave na bližje trge), ki na novo opredeljuje pretok blaga in spreminja tveganja, povezana z mednarodnim prevozom. Hkrati prevozniki zavzemajo bolj defenzivne pozicije, povečujejo doplačila in omejujejo svojo izpostavljenost, kar zmanjšuje manevrski prostor špediterjev.

Splošno spoznanje na področju energetike in prometa je jasno. Vprašanje za leto 2026 ni več le, kako zmanjšati stroške, ampak ali organizacije resnično razumejo, kje se koncentrirajo njihova tveganja in kako lahko ta tveganja vplivajo na dobičkonosnost, poslovanje in raven storitev.
Digitalizacija, preglednost podatkov in diverzifikacija dobaviteljev niso več zgolj neobvezne pobude, temveč so postale temeljni elementi upravljanja. Če bodo podjetja te vidike obravnavala kot strateška tveganja in ne le kot proračunske postavke, bodo lahko okrepila svojo odpornost, ne da bi pri tem ogrozila svojo konkurenčnost.
Navidezna stabilnost je lahko zavajajoča. Podjetja, ki znajo predvideti razvoj dogodkov, si zagotoviti ugodne pogoje, ko to dopušča trg, in sprejemati odločitve na podlagi podatkov, bodo bolje pripravljena na konkurenco v okolju, ki bo sicer manj ekstremno kot v zadnjih letih, a bo ostalo zahtevno in zapleteno. Leta 2026 ne bodo zmagali tisti, ki se najhitreje odzovejo, ampak tisti, ki so tveganja prepoznali prvi.
