Dolga leta sem mislil, da je skrivnost v tem, da se vse meri.
Vsak KPI, vsak strošek, vsak odstotek.
Dokler nisem prebral knjige Johna Doerra »Measure What Matters«, sem iskal metodo za sistematizacijo ciljev, a sem našel nekaj veliko pomembnejšega: smisel.
Knjiga pojasnjuje OKR-je (cilje in ključne rezultate) – način, kako uskladiti prizadevanja z rezultati. Najbolj pa me je presenetila preprosta misel: »Merjenje brez namena pomeni, da se izgubiš v popolni preglednici.«
Od takrat; vsakič, ko pomagam podjetju pri optimizaciji stroškov ali pregledu procesov; se pred odprtjem Excel-a za trenutek ustavim:
👉 Ali je tisto, kar bomo merili, res pomembno?
👉 Ali nas to približuje učinku, ki ga želimo doseči, ali le praznemu cilju?
Ker je merjenje koristno; vendar le, če veš, zakaj.
Ali tudi vi menite, da včasih preveč merimo in premalo razumemo?
