22. maj 2025 je zaznamoval prelomnico v zgodovini logistike v Gvatemali. S podpisom sporazuma med gvatemalsko in ameriško vlado se je začel izvajati načrt za modernizacijo pristanišč Puerto Quetzal in Santo Tomás de Castilla ter za oceno ponovne vzpostavitve nacionalne železniške mreže. Ta napoved, ki je bila objavljena nekaj dni pred nacionalnim poslovnim srečanjem (Enade 2025), ni naključje: je odgovor na naraščajoči pritisk poslovnega sektorja, da se rešijo milijonske izgube, ki izhajajo iz zastarele pristaniške, cestne in železniške infrastrukture v državi.
Gospodarstvo, ki ga je ohromila lastna logistika
Več kot 60 % pomorskega tovora pride v državo prek pristanišča Puerto Quetzal. Vendar pa ladje čakajo v vrsti tudi do 50 dni, preden lahko začnejo z delovanjem. To ne le podraži izdelke, ki jih porabljamo, temveč tudi omejuje izvoz, zavira naložbe in onemogoča priložnosti za zunanjo trgovino. Kot je poudaril Charles Bland, predsednik CACIF: »To občutimo v cenah, v delovnih mestih, ki se ne ustvarjajo, in v podjetjih, ki ne rastejo.«
K temu se doda še cestna mreža, ki prevoznike na ključnih odsekih prisili k vožnji s hitrostjo, ki ne presega 8 km/h, kar vpliva na konkurenčnost vseh proizvodnih sektorjev, kot je poudarila María Teresa González, predsednica Nacionalnega odbora za usklajevanje prometa.
Rezultat je predvidljiv, a zaskrbljujoč: Gvatemala izgublja konkurenčnost na regionalnem investicijskem področju, ravno v času, ko svet doživlja nov val selitve industrije (nearshoring).
Infrastruktura kot gonilna sila razvoja
Na forumu »Pre-Enade 2025 « je postalo jasno, da brez sodobne logistične infrastrukture ne bo mogoče privabiti pomembnih naložb. Kot je povzela organizacija FUNDESA: »Pristanišča, letališča, ceste in posebne gospodarske cone morajo postati hrbtenica, ki podpira bolj odprto, povezano in uspešno Gvatemalo.«
Nedavno sprejetje Zakona o prednostni cestni infrastrukturi in napredek pri Zakonu o javno-zasebnih partnerstvih odpirata priložnost za hitro ukrepanje – tako s tehničnega vidika kot tudi z vidika vizije.
Železnica: pozabljena prednost, ki jo moramo ponovno izkoristiti
Del sporazuma z Združenimi državami Amerike vključuje analizo obnove železniškega sistema. Ta del je ključnega pomena. Železnica je eden najbolj učinkovitih, trajnostnih in odpornih načinov prevoza blaga v velikem obsegu. V državah, kot so Mehika, Kolumbija in Čile, se je izkazala kot gonilna sila za logistično integracijo, regionalni razvoj in zmanjšanje emisij.
Ponovna vzpostavitev železniške povezave bi lahko spremenila način, kako Gvatemala povezuje svoja pristanišča z industrijskimi območji, logističnimi parki in distribucijskimi centri, s čimer bi se zmanjšal pritisk na cestno omrežje in izboljšala kakovost življenja tisočih prevoznikov in lokalnih skupnosti.
Strateška priložnost, ki zahteva poslovno vizijo
V skupini ERA menimo, da pred Gvatemalo stoji zgodovinska odločitev. Modernizacija pristanišč, obnova železniškega omrežja in preoblikovanje cestnega omrežja niso zgolj operativna nujnost. Gre za nacionalno strategijo.
Kot strokovnjaki za optimizacijo stroškov in poslovno strategijo smo ugotovili, da izboljšave na področju logistike v različnih državah pomenijo:
- Do 25-odstotno znižanje stroškov prevoza v zabojnikih.
- Boljši izvozni sporazumi zaradi predvidljive infrastrukture.
- Večje neposredne tuje naložbe zaradi krajših prevoznih časov in večje zanesljivosti.
Gvatemala ima na voljo vire, partnerje in zdaj tudi politično voljo, da naredi ta korak. Da pa bi to lahko izkoristila, se morajo podjetja pripraviti: pregledati svoje dobavne verige, oblikovati scenarije učinkovitosti, opredeliti kritične točke in vzpostaviti odnose s strateškimi zavezniki.
