Glede na finančne težave, s katerimi se sooča naša država, se zdi, da ima večina mnenj eno skupno točko (in morda je to edina skupna točka, glede na raznolikost): desetletja smo preveč trošili in zdaj za to plačujemo ceno.
Ko je izbruhnila kriza, je najbolj prizadela tiste, ki so bili najbolj ranljivi: tiste, ki si niso ustvarili finančne rezerve za blažitev posledic krize, naj so bile to države, podjetja ali družine.
Na koncu bodo tisti, ki nosijo politično odgovornost, morda lahko storili več, toda tisto, kar lahko ostali prispevamo k finančnemu zdravju države (in hkrati tudi k lastnemu), je, da zaslužimo več in porabimo manj, tako na osebni ravni kot tudi znotraj naših organizacij.
Tako kot najbolj napredne države tudi uspešna podjetja danes nimajo večjih težav; mnoga se celo širijo, bodisi z izkoriščanjem splošnega pocenjevanja virov (razen kapitala), bodisi z odkupovanjem domačih ali tujih konkurentov, bodisi z izkoriščanjem stečajev manj učinkovitih konkurentov, ki so na trgu pustili vrzeli.
Medtem ko se mnoga podjetja borijo zgolj za preživetje, se druga že pripravljajo na prihodnost in sprejemajo ukrepe za ustvarjanje varnostnih rezerv, ki jim bodo omogočile preživeti naslednjo krizo, ne glede na to, od kod bo prišla. Močna podjetja si prizadevajo, da bi postala še močnejša. To dosegajo tako, da iščejo priložnosti na obeh straneh izkaza poslovnega izida: s povečanjem prodaje in optimizacijo stroškov.
Vsak evro, prihranjen pri stroških – pod pogojem, da to ne vpliva negativno na kakovost blaga ali storitev, ki jih ponuja podjetje –, je evro, ki ga je mogoče nameniti za oblikovanje varnostne rezerve, ne glede na to, v kakšni obliki. Vsak, ki je kdaj v življenju doživel finančne težave, ve, da je lažje spati brez skrbi kot z njimi.
Glede na to je vedno pametneje, da si ustvarite udobno finančno rezervo, da boste lahko še naprej mirno spali, tudi v nemirnih časih, kakršne trenutno doživljamo.
