Od marca je delo na daljavo postalo dragoceno orodje v boju proti pandemiji. V prejšnjem članku sem razmišljal o naši odgovornosti kot zaposlenih, da prepoznamo težave in si prizadevamo za njihovo premagovanje, ter predstavil nekaj ukrepov, ki smo jih v skupini ERA uvedli za izboljšanje produktivnosti.
Res je, da sta osebna samostojnost in odgovornost ključnega pomena za nemoteno delovanje dela na daljavo in ohranjanje produktivnosti. Vendar odgovornosti ne nosi le zaposleni, saj ima tudi podjetje odločilno vlogo.
Čeprav so številni strokovnjaki hibridni model označili za trend v obdobju po pandemiji, zlasti poleti, ko se je število primerov navidezno zmanjšalo, pa sprememba razmer v zadnjih mesecih podjetjem ni pustila druge izbire. Za organizacije in vodstvene kadre je zdaj vse bolj nujno, da vlagajo čas in sredstva v optimizacijo delovnih procesov ter v oblikovanje kulture, ki krepi ekipe, tudi na daljavo.
Kakšne ukrepe lahko podjetje sprejme za povečanje produktivnosti?
1. Spremeni kazalnike
Prvič, podjetje je dolžno zaposlenim zagotoviti orodja, ki jih potrebujejo za opravljanje dela; to lahko vključuje le računalnik in dodatno opremo, lahko pa tudi mobilni telefon/stacionarni telefon, slušalke, internetno povezavo, pisarniško opremo in podobno. Vzemimo primer podjetja Blip, tehnološkega podjetja s sedežem v Portu, ki je svojim zaposlenim namenilo 650 evrov za stroške, povezane z delom na daljavo.
Nato je pomembno analizirati kazalnike produktivnosti, ki morajo presegati zgolj čas, porabljen za dejavnosti, in se osredotočiti na kazalnike, kot so rezultati, opravljene naloge ali drugi podatki, ki so dejansko merljivi. Vlagajte v model vodenja, ki zaposlenim omogoča, da sami upravljajo svoj urnik.
2. Ustvarite priložnosti za druženje
V pisarni se druženje odvija spontano, saj smo navajeni, da se srečujemo osebno in da se lahko ob kavi ali kosilu pogovarjamo o poslu. V virtualnem okolju je povsem normalno, da so takšni trenutki druženja vse redkejši.
Zato ima organizacija zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih priložnosti za druženje, ki so sicer povsem virtualne, a omogočajo obnovitev vezi in zdravo izmenjavo idej. To druženje se sicer ne mora odvijati izključno v okviru virtualnih sestankov, vendar bi morali vodje razmisliti o tem, da bi jih organizirali vsaj enkrat na mesec (v primeru večjih ekip).
Pustite službene zadeve ob strani in ta srečanja posvetite izmenjavi idej. Druge oblike druženja so lahko skupine na WhatsAppu, forumi na intranetu in virtualne zabave (BBC ponuja nekaj nasvetov, kako organizirati virtualno božično zabavo).
3. Spodbujajte ozaveščenost o duševnem zdravju
Kakšen vpliv imajo podjetja na duševno zdravje svojih zaposlenih? Vse! Organizacije in vodstveni kadri imajo ključno vlogo pri duševnem počutju zaposlenih, še posebej v času pandemije.
Organizirajte spletne delavnice, posvečene duševnemu zdravju, meditaciji in skrbi zase. Naučite svoje zaposlene, kako obvladovati občutke tesnobe in dati prednost lastnemu duševnemu zdravju. Nekatera podjetja so organizirala spletne delavnice meditacije in odprla spletne psihološke ambulante z akreditiranimi strokovnjaki, da bi zaposlenim pomagala v težjih obdobjih.
4. Delajmo za prihodnost
Kdo ve, kdaj se bo vse to končalo? Nihče. Nihče ne more napovedati, kdaj se bomo lahko vrnili v pisarno. In tudi ko se bomo vrnili, bo delo na daljavo ostalo učinkovit ukrep za zmanjševanje stroškov.
Ena od največjih napak, ki jih storijo organizacije, je, da se zgolj odzivajo na zunanje spodbude, ne da bi opravile notranjo oceno. V svoji organizaciji sestavite skupino strokovnjakov, ki bo dolgoročno ocenila in obravnavala vprašanje dela na daljavo. Ne odzivajte se le na trenutne zahteve: pripravite svoje podjetje na prihodnost!
